Pokojnina se marsikomu zdi zelo oddaljen cilj. Dokler je do upokojitve še dvajset, trideset ali štirideset let, imajo pogosto prednost stanovanje, družina, kredit, avtomobil in vsakodnevni stroški.
Toda pri varčevanju za pokojnino ima čas izjemno pomembno vlogo. Čim prej začnemo ustvarjati dodatni kapital, manjši mesečni znesek je praviloma potreben za doseganje istega dolgoročnega cilja.
Zato pravo vprašanje ni samo:
»Koliko naj varčujem?«
Bolj koristno je vprašanje:
»Koliko kapitala bom potreboval in koliko časa imam, da ga ustvarim?«
Zakaj samo državna pokojnina morda ne bo dovolj?
Pokojninski sistem zagotavlja pomemben temelj prihodkov po zaključku delovne dobe. Vendar višina prihodnje pokojnine praviloma ne bo enaka prihodku, ki ste ga prejemali med aktivnim obdobjem.
To pomeni, da lahko ob upokojitvi nastane razlika med želenim življenjskim standardom in prihodki, ki jih boste takrat prejemali.
Če želite del te razlike pokriti sami, morate v času zaposlitve postopoma ustvarjati dodatno premoženje.
Pri tem ni pomembno samo, koliko zaslužite danes. Pomembni so tudi vaši prihodnji stroški, cilji, pričakovana pokojnina in število let do upokojitve.
Najprej določite, koliko bi želeli imeti na voljo
Recimo, da bi želeli po upokojitvi poleg pokojnine imeti še dodatnih 500 € mesečno.
To pomeni 6.000 € dodatnega prihodka na leto.
Če bi takšen dodatek potrebovali dvajset let, bi brez upoštevanja donosov, inflacije in drugih dejavnikov govorili že o približno:
120.000 € dodatnega kapitala.
To je poenostavljen primer, vendar lepo pokaže, zakaj je pokojnino smiselno načrtovati dovolj zgodaj.
Cilj ni nujno ustvariti točno določenega zneska. Pomembno je razumeti velikost finančnega izziva.
Zakaj je čas tako pomemben?
Predstavljajmo si dve osebi, ki želita do upokojitve ustvariti enako količino kapitala.
Prva začne pri 25 letih.
Druga pri 45 letih.
Druga oseba ima bistveno manj časa, zato mora za podoben cilj praviloma vsak mesec namenjati bistveno več denarja.
Pri dolgoročnem vlaganju namreč ne delujejo samo naši vplačani zneski. Skozi čas lahko začnejo donos ustvarjati tudi že doseženi donosi.
To je učinek obrestno-obrestnega računa oziroma sestavljanja donosov.
Zato je pri pokojninskem načrtovanju pogosto bolj pomembno kdaj začnemo kot pa to, ali lahko že prvi mesec namenimo zelo visok znesek.
Koliko naj torej mesečno varčujem?
Enotnega odstotka, ki bi bil primeren za vse, ni.
Nekdo, ki začne pri 25 letih, ima drugačno izhodišče kot nekdo, ki začne pri 50 letih.
Prav tako se razlikujejo prihodki, premoženje, dolgovi, pričakovanja glede življenjskega standarda in že obstoječa varčevanja.
Zato je mesečni znesek najbolje določiti iz cilja.
Najprej ocenite:
koliko let imate do upokojitve, kakšen dodaten mesečni prihodek bi želeli po upokojitvi, koliko kapitala že imate in koliko lahko realno redno namenjate.
Šele nato lahko ocenite, ali trenutna stopnja varčevanja približno ustreza vašemu cilju.
Primer dolgoročnega varčevanja
Predpostavimo, da nekdo za pokojnino redno namenja 150 € mesečno.
V 30 letih bi samo z lastnimi vplačili vložil:
150 € × 12 mesecev × 30 let = 54.000 €
Če je denar v tem obdobju ustrezno dolgoročno naložen, je lahko končna vrednost zaradi donosov višja od vsote vseh vplačil.
Vendar donos ni zagotovljen in se vrednost naložb skozi čas lahko tudi znižuje.
Zato pri načrtovanju ni smiselno graditi cilja na pretirano optimističnih predpostavkah.
Pomembnejši so dovolj dolgo časovno obdobje, rednost in primerna razpršenost naložb.
Kaj če lahko trenutno namenim samo 50 €?
Tudi manjši znesek je lahko dober začetek.
Največja napaka je pogosto odlašanje, ker trenutni znesek ni videti dovolj velik.
Če danes začnete s 50 € mesečno, lahko znesek kasneje povečujete ob:
višji plači, odplačilu kredita, zmanjšanju drugih stroškov ali izboljšanju finančne situacije.
Pomembno je ustvariti navado in sistem.
Če čakamo na trenutek, ko bomo imeli »dovolj denarja«, lahko mine veliko let.
Varčevanje za pokojnino ne sme ogroziti današnje finančne stabilnosti
Pokojnina je dolgoročen cilj, vendar zaradi nje ne smemo zanemariti osnovnih finančnih temeljev.
Če nimate skoraj nobene finančne rezerve in vas lahko že manjši nepričakovani strošek prisili v novo zadolževanje, je smiselno najprej urediti osnovno varnost.
Zato je dobro dolgoročne finance graditi po določenem vrstnem redu.
Najprej poskrbimo za osnovno likvidnost in finančno rezervo. Nato preverimo večja finančna tveganja in obveznosti. Šele nato lahko vedno več razpoložljivega denarja usmerjamo v dolgoročno gradnjo premoženja.
Več o prvem koraku lahko preberete v članku Koliko finančne rezerve potrebujem?
Kam varčevati za pokojnino?
Pri tako dolgem časovnem obdobju obstaja več možnosti.
Med njimi so različne oblike pokojninskega varčevanja, skladi, naložbeni produkti in druge dolgoročne rešitve.
Izbira ni odvisna samo od pričakovanega donosa.
Pomembni so tudi stroški, davčna obravnava, tveganje, čas do cilja, dostopnost sredstev in vaša sposobnost prenašanja nihanj vrednosti.
Zato ni smiselno izbrati finančnega produkta samo zato, ker je imel v zadnjem letu najboljši rezultat.
Pokojninsko načrtovanje je dolgoročen proces in rešitev mora biti primerna za celoten časovni horizont.
Inflacija je pomemben del izračuna
Če danes rečemo, da bomo čez 30 let potrebovali dodatnih 500 € mesečno, moramo upoštevati, da 500 € čez tri desetletja najverjetneje ne bo imelo enake kupne moči kot danes.
Zato dolgoročnih ciljev ne smemo obravnavati samo v nominalnih zneskih.
Z rastjo življenjskih stroškov se mora skozi čas prilagajati tudi naš finančni načrt.
To je še eden od razlogov, zakaj je smiselno višino varčevanja občasno ponovno preveriti in jo po potrebi povečati.
Pokojninski načrt ni nekaj, kar naredimo samo enkrat
Vaša finančna situacija se bo skozi življenje spreminjala.
Lahko boste dobili višjo plačo, kupili nepremičnino, dobili otroke, zamenjali službo, odplačali kredit ali spremenili svoje dolgoročne cilje.
Zato je smiselno pokojninski načrt občasno pregledati.
Če se je vaš prihodek v desetih letih močno povečal, vaše varčevanje pa je ostalo popolnoma enako, morda vaš trenutni načrt ne ustreza več vašim ciljem.
Enako velja, če se je spremenila vaša družinska ali finančna situacija.
Najpomembnejše je poznati svojo celotno finančno sliko
Pokojninsko varčevanje je samo eno področje osebnih financ.
Preden se odločimo, koliko denarja bomo namenili dolgoročnemu cilju, je smiselno pogledati tudi finančno rezervo, mesečni denarni tok, kredite, zaščito pred večjimi tveganji in druga obstoječa varčevanja.
Zato pri finančnem načrtovanju posameznega produkta ne bi smeli obravnavati ločeno od ostalih financ.
Več o tem lahko preberete tudi v članku Kako oceniti svojo finančno kondicijo?
Preverite svojo finančno kondicijo
Če želite dobiti bolj strukturiran pregled svojih osebnih financ, lahko opravite Finančni pregled 360°.
Kalkulator pregleda več ključnih področij vaših financ in vam pripravi finančno oceno od 0 do 100.
Rezultat vam lahko pomaga prepoznati področja, ki so že dobro urejena, in tista, kjer obstaja prostor za izboljšave.
Izračunaj svojo finančno kondicijo
Finančni pregled je brezplačen in brez obveznosti.